Na naši šoli vsako leto obeležujemo dan spomina na žrtve holokavsta. Letos o tej temi govorimo pri zgodovini v zadnji triadi, postavljena pa je tudi razstava v spomin in opomin.

27. januar je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Generalna skupščina ZN je ta dan izbrala zato, ker je na ta dan leta 1945 sovjetska vojska osvobodila zloglasno nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz in rešila prek sedem tisoč izčrpanih in bolnih taboriščnikov, med njimi tudi 21 Slovenk.

Beseda holokavst izhaja iz grščine in je pomenila daritev, pri kateri so žival popolnoma zažgali. Danes pa pojem označuje  množično uničenje Judov med 2. svetovno vojno.

Holokavst je bil sistematični genocid predvsem Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Glavni cilj  je bilo iztrebljenje evropskih Judov, pa tudi nekaterih manjšin in ras. Tako se med vojno nacisti ubili šest milijonov Judov in pripadnikov različnih narodov in manjšin, na primer Romov.

Med  žrtvami so bili tudi številni Slovenci, saj je nacistično fašistično nasilje temeljilo na narodnostnih in rasnih predsodkih, tako so načrtovali in uresničevali tudi fizično uničenje Slovencev.

Fašistično nasilje je zajelo vse: od dojenčkov do starcev, cele družine, cele vasi. Nasilno izganjanje je bilo hitro, nenadno: na štedilniku so ostali nedokončani zajtrk, kosilo ali večerja, otroški vrišč je prekinil hrup kamiona, mlada mati ni mogla do konca nahraniti jokajočega deteta. V barakah koncentracijskih taborišč smrt ni zbirala, temveč je pobrala najprej vse šibke, mnoge pa so takoj poslali v plinske celice in trupla zažgali.

Žal je svet tudi v bližnji preteklosti doživel primere genocida, celo tu, v Evropi, blizu nas. Tudi danes prezir, sovraštvo, nestrpnost, rasizem, predsodki in fanatizem predstavljajo nevarnost za ponovitev takšnih grozodejstev. Zato naj bo dan spomina na holokavst priložnost, da razmislimo in se upremo ter obsodimo naraščajoče negativno obravnavanje posameznika na podlagi rase, narodnosti, vere, spolne usmerjenosti, družbenega položaja ali političnega prepričanja. Vse to prepogosto vodi v zločine nad človekovimi pravicami in teptanje temeljnih svoboščin. Naj postanejo nestrpnost, diskriminacija in rasizem le stvar preteklosti. Vsak od nas lahko s svojim ravnanjem, razmišljanjem in odnosom do soljudi k  temu veliko prispeva.

FOTOGRAFIJE

Share on FacebookTweet about this on TwitterPin on PinterestEmail this to someoneShare on Tumblr
Dostopnost