Ledvice so odgovorne za čiščenje celotnega telesa in vzdrževanje primernega okolja v telesu, kar omogoča normalno in dobro delovanje vsem telesnim celicam, zato ne preseneča, da ob ledvičnih boleznih trpi celotno telo. Postopno poslabševanje ledvičnega delovanja imenujemo kronična ledvična bolezen ali s kratico – KLB. Situacijo do katere pride pri KLB lahko primerjamo z onesnaženjem telesa, ob katerem se različni organi in tkiva v telesu starajo hitreje, kot bi se sicer. Najbolj so na udaru srce in žile, zaradi česar pride do zapletov, kot so srčno popuščanje, srčni infarkt in možganska kap. Do teh zapletov pride pri bolnikih s KLB bistveno hitreje, kot pri vrstnikih, ki nimajo težav z ledvicami. Glavni problem bolnikov s KLB je torej pospešeno staranje telesa, ki pri mnogih bolnikih privede do prezgodnje smrti ali hudih težav zaradi okvar srca, možganov in drugih organov. Še posebej smrtonosna je KLB pri bolnikih, ki imajo tudi sladkorno bolezen. Približno ena tretjina teh bolnikov umre v 10 letih, kar je primerljivo s smrtnostjo zaradi rakavih obolenj.
Na žalost je KLB v današnjem svetu vse pogostejša. Ocenjujejo, da ima v zahodnem svetu približno 10 % prebivalstva KLB. V Sloveniji bi to pomenilo približno 200.000 ljudi, v svetu pa naj bi imelo KLB približno 850 milijonov ljudi. Zaradi hitrega poraščanja pogostosti KLB in povečane smrtnosti, ki je posledica KLB, ocenjujejo, da bo leta 2040 KLB 5. najpogostejši razlog za smrt. Glavni razlogi za hitro naraščanje bolnikov s KLB so staranje prebivalstva, porast debelosti in porast bolnikov s sladkorno boleznijo. Sladkorna bolezen in debelost sta namreč za ledvici zelo škodljivi stanji. Pri približno 30-50% je razlog za nastanek KLB prav sladkorna bolezen. Ledvici škodujejo tudi povišan krvni tlak, kajenje in nezdravo prehranjevanje – predvsem uživanje preslane hrane. Nezadostna telesna gibljivost poslabša stanje bolnikov s KLB in zelo poveča možnost za nastanek srčno-žilnih obolenj. Glavni vzroki za nastanek KLB so torej tako imenovane bolezni nezdravega življenjskega sloga, kar je zelo pomembno spoznanje, ki obenem pomeni, da lahko z zdravim življenjskim slogom v veliki meri preprečimo ledvične bolezni; bolniki s KLB pa lahko z zdravim življenjskim slogom bistveno upočasnijo nadaljnje poslabševanje ledvične bolezni.
Bolniki s KLB imajo običajno vrsto let zelo malo vidnih težav. Največkrat se težave kot so slabše počutje in utrujenost, težave s spanjem, redno nočno odvajanje urina ali otekanje, pojavijo šele zelo pozno, včasih šele tik pred popolno odpovedjo ledvic. Po svoje je to dobro, po drugi strani pa precej problematično, saj to pomeni, da v večini primerov, bolnikih s KLB pridejo do zdravnika, ko je že zelo pozno ali celo prepozno. Ocenjujejo, da kar 90 % bolnikov s KLB ne ve, da ima ledvično bolezen. Za nas, ki se redno ukvarjamo z ledvičnimi boleznimi in bolniki s KLB, je ta podatek šokanten in zelo zaskrbljujoč. Bolnikov s KLB, ki ne vejo, da imajo ledvično bolezen seveda ne moremo zdraviti. Škoda ki s tem nastaja je ogromna. Če ponazorimo situacijo malo drugače – v vašem osnovnošolskem razredu so približno trije sošolci oziroma sošolke, ki bodo prezgodaj soočeni z bremenom srčno-žilnih bolezni in bodo zaradi zapletov KLB zelo verjetno živeli bistveno krajše in težje življenje, kot bi ga lahko. S spremembo življenjskega sloga, bi ti ljudje lahko bistveno vplivali na svojo prihodnost. Na voljo pa imamo tudi vedno več zdravil in zdravljenj, ki uspešno upočasnjujejo odpovedovanje ledvic. Ravno v zadnjih letih so v uporabo prišla nova zdravila, ki bistveno podaljšajo življenje ledvicam. Daljše življenje ledvic pa obenem pomeni tudi daljše življenje človeka.
Za uspešno borbo proti KLB moramo na prvem mestu prepoznati bolnike s KLB. Ker ledvične bolezni praviloma ne bolijo in povzročajo dolgo časa zelo malo težav, moramo bolnike z ledvičnimi boleznimi aktivno iskati, obenem pa moramo iskati vzroke za nastanek KLB. Moramo se zavedati, da so ledvične bolezni med nami, da so prikrite in da jih moramo odkriti ter zdraviti. V ta namen so pomembna sledeča priporočila:
- vsem odraslim prebivalcem svetujemo redno preverjanje krvnega tlaka (mlajšim z normalnim tlakom na 2-3 leta, starejšim od 50 let ali osebam z mejnim tlakom pa vsaj 1x letno)
- vsem odraslim prebivalcem svetujemo obdobno preverjanje krvnega sladkorja (še posebej starejšim od 40 let, osebam z debelostjo in osebam s srčno-žilnimi obolenji)
- vsem od raslim oseb am s sladkorno boleznijo , povišanim krvnim tlakom , znanimi srčno – žilnimi boleznimi ali debelostjo , svetujemo testiranje za ledvične bolezni (testiranje je zelo enostavno, potreben je pregled krvi z določitvijo kreatinina in pregled urina)
- testiranje za ledvične bolezni svetujemo tudi uosebam, ki imajo bližnjega sorodnika z ledvično boleznijo
- vsem svetujemo redno telesno dejavnost, ki je verjetno ena najbolj zdravih stvari, ki jih človek lahko naredi zase (izjema so ljudje z boleznimi, ki onemogočajo vadbo)
- zdravim osebam svetujemo, da se izogibajo prehrani, ki je ledvicam škodljiva, predvsem slani hrani in živilom z veliko sladkorja ter da uživajo dovoljšne količine sadja in zelenjave
- osebam z ledvičnimi boleznimi svetujemo, da se o najbolj primerni prehrani posvetujejo s svojo zdravnico oziroma zdravnikom
Vloga medijev v borbi s KLB
V borbi s KLB potrebujemo veliko pomoči tudi s strani medijev. Kot je jasno iz zgoraj navedenih dejstev, je najbolj ključen element v tej borbi ozaveščanje javnosti o pomenu iskanja in zdravljenja ledvičnih bolezni. Brez široke podpore medijev, tega sporočila ni mogoče dovolj dobro prenesti javnosti. Svetovni dan ledvic predstavlja pomemben trenutek, ko vsako leto skušamo s številnimi akcijami, v katerih skupaj sodelujemo zdravnice in zdravniki, bolnice in bolniki ter medicinske sestre in zdravstveni tehniki, doseči čim širšo množico ljudi. Letos se osredotočamo na posredovanje ključnih sporočil s pomočjo plakatov, ki bodo obešeni po različnih krajih v Sloveniji. Poleg tega, želimo doseči čim večjo zastopanost na radijskih in televizijskih postajah po Sloveniji ter na tiskanih in digitalnih medijih. Pomoč medijev v borbi proti KLB lahko pomembno spremeni življenja bolnikov, ki še ne vejo, da imajo ledvično bolezen.
Dodatne informacije
Predlagamo, da si še več informacij poiščete na naši internetni strani – www.svetovnidanledvic.org – posebej na zavihku »O ledvični bolezni«, kjer boste našli ogromno vsebin, povezanih z ledvičnimi boleznimi. Če imate kakršnakoli dodatna vprašanja, nas prosim kontaktirajte.
- Andrej Škoberne, dr. med., Slovensko nefrološko društvo, Klinični oddelek za nefrologijo, UKC Ljubljana (andrej.skoberne@gmx.net)
- Milan Osterc, Zveza društev ledvičnih bolnikov (milan.osterc@gmail.com)
- prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., Slovensko nefrološko društvo, Klinika za interno medicino, Oddelek za nefrologijo, UKC Maribor (sebastjan.bevc@ukc-mb.si)
